Spored bo med drugim zajemal odlomke iz:
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru op. 55 ´Eroica´ (2. stavek - Marcia funèbre) (1804)
Richard Strauss: Metamorfoze – študija za 23 solo godal op. 142, TrV 290, AV 142 (1945)
Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu op. 26 (1867)
Richard Strauss: Alpska simfonija op. 64 (1915)
Johann Sebastian Bach: ´Es ist genug´ (Koral iz Kantate št. 60) (1707-1745)
Alban Berg: Koncert za violino in orkester (4. stavek - Adagio) (1935)
Richard Wagner: Tristan in Izolda (Preludij in ljubezenska smrt) (1862)
Bernard Hermann: Vertigo (odlomek iz filmske glasbe) (1958)
Antonin Dvořák: Trio za klavir, violino in violončelo št. 4 v e-molu op. 90, B. 166 ´Dumky´ (Lento Maestoso) (1891)
John Williams: E.T .(odlomek iz filmske glasbe) (1982)
Gustav Holst: Planeti op. 32 (1. stavek – Mars) (1916)
Hanz Zimmer : Gladiator (odlomek iz filmske glasbe) (2000)
Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 5 v d-molu op. 47 (1937)
James Horner: Troja (odlomek iz filmske glasbe) (2004)
Niccolò Paganini / E. Šarközi: Caprice št. 24 za solo violino op. 1 (1819)
Spirit: Taurus, Led Zeppelin: Stairway to Heaven, Down Under: Kookaburra, Verve/The Rolling Stones: The Bittersweet Symphony …
Potem, ko je leta 2011 začel iz Nič, že leta 2012 pa imel Vse, se zdi tema letošnjega festivala, kraja, povsem logično nadaljevanje. Nekoga izobilje je vselej nekoga drugega skušnjava! Glasba ni pri tem nikakršna izjema. In sodeč po številnih primerih ukradenih ... ups... izposojenih melodij, fraz, napevov in idej, ki jih ponuja glasbena zgodovina, se je tej skušnjavi očitno zelo težko upreti. Kar vprašajte Händla, ki si je izposojal pri malone vsakomur (v opravičilo je treba dodati, da je bila v baroku to običajna praksa), da bi si nato Brahms, Beethoven ali Schönberg izposojali od njega. Prsti so hudo srbeli celo velikane, kakršna sta Bach in Mozart, pa tudi Straussa, Schuberta, Sibeliusa – da Šostakoviča niti ne omenjamo. Človek se je celo javno proglasil za glasbenega kleptomana!
Kdo ve, v koliko manj umetninah bi lahko danes uživali, če bi lahko skladatelji naredili tako, kot to počno bogati in lepi: postavili zidove, vključili kamere in s povodca spustili dobermane. Toda, ali je dejstvo, da v glasbi to pač ni mogoče dovolj, da opraviči krajo ... ups ... izposojo? Smo zato mi, ki tako očitno uživamo v ukradeni robi, nedolžni? Če je tako, kaj za vraga počno v naši koncertni dvorani policaji?!
Producent: Glasbeno društvo Festival Maribor
Koproducent: Narodni dom Maribor
http://www.festivalmaribor.si/