Komedija enega najboljših francoskih komediografov, Georgesa Feydeaua, s prvotnim prevodom »Pokojna gospejina mama« (Feu la mere de madame), ki je nastala pred več kot 100 leti, a je zaradi izjemne situacijske komike, ki je izoblikovana do popolnosti, vedno sveža in aktualna. V naši uprizoritvi je jezikovno posodobljena in umeščena v naš prostor in čas. Obstoječo komičnost poglablja tudi pogovorni jezik akterjev, prepleten s tujim jezikom (posledica mešanega zakona med Slovenko in Črnogorcem).
Ivona in Lucian sta poročen par, a njuna nasprotna karakterja in različni pogledi na svet ju privedejo do nešteto drobnih konfliktov in nesporazumov, ki so nam vsem zelo znani... Lucian je umetniška duša, človek z juga, ki se mu nikakor ne ljubi komplicirati glede vsakodnevnih opravil, odnosov, denarja in družinskih obveznosti, za kar dosledno skrbi natančna in tradicionalno usmerjena Ivona. V celi paleti smešnih razhajanj nikakor nočeta popustiti in ves čas skrbita za to, da gledalcu ni dolgčas. Tukaj je seveda tudi jezikava služkinja, ki vtakne svoj nos v vsako kočljivo zadevo in je nekakšen stalni posrednik v njunih prepirih. Sredi noči se pojavi še neznanec z novico o taščini smrti, kar komedijo pripelje v neslutene dimenzije…
Režiserka, Janja Glogovac, je s sodobnimi režijskimi prijemi predstavo približala vsem generacijam in raznovrstni publiki. Originalni in lucidni karakterji in odlična situacijska komika v uprizoritvi,ki je enako dolga kot realni čas dogajanja, nikogar ne pustijo ravnodušnega.
Produkcija: Narodni dom Maribor
Izvršna produkcija: Adeo film d.o.o.
Premiera: 29. 9. 2007, ob 20.00, Narodni dom Maribor
AVTOR BESEDILA GEORGES FEYDEAU
Rojen 8. decembra 1862 v Franciji, umrl leta 1921, pisec obdobja imenovanega »La Belle Epoque«. Znamenit francoski pisec in režiser je v času med leti 1881 in 1961 napisal 39 predstav, ki so najpogosteje izvajane v rednem programu na vseh svetovnih odrih. Že zgodaj se je lotil pisanja popularnih iger, vendar z malo uspeha. Šele po poroki s hčerko znanega portretista Carlous-Durana, ki je bil dovolj bogat, da je Feydeau lahko prenehal s pisanjem in se lotil študija avtorjev, ki so s farsami uspeli, je postal najbolj popularen pisec bulvarnega gledališča in dosegal velik uspeh tudi v tujini.
Njegova dela so predvsem surrealistična, predvajana v Dadaističnih teatrih, teatrih komedije in absurda. Do popolnosti je izoblikoval dramaturgijo situacijske komike, v katero so ujete že skoraj neverjetne situacije, ki pa vedno znova navdušujejo občinstvo in kritike. Sodi med ene najbolj atraktivnih avtorjev današnjega časa.
Nekaj njegovih najbolj znanih del: Vojak po sili (Champignol malgré lui, 1892), Gospod gre na lov (Monsieur Chasse, 1892) , Dama iz Maxima (La Dame de Chez Maxim, 1899), Bolha v ušesu (Une puce à l'oreille, 1907), Poskrbi za Amelijo (Occupe-toi d'Amélie, 1908), Pokojna gospejina mama (Feu la mere de Madame, 1908)
»Smeh trosi med ljudmi zlata zrna sreče.« Georges Feydeau