Spored
SERGEJ PROKOFJEV: Simfonija št. 1 v D-duru op. 25 »Klasična simfonija«
SLAVKO ŠUKLAR: Koncert za violončelo in orkester »Tisa«
***
LUDWIG VAN BEETHOVEN: Simfonija št. 4 v B-duru op. 60
Leta 2005 je vodstvo tega osrednjega slovenskega orkestra z več kot 300-letno tradicijo prevzel prvi tuji šefdirigent, George Pehlivanian, pred tem pa so ga vodili priznani domači dirigenti, zadnji pred Pehlivanianom pa Marko Letonja, ki je še vedno redni gost orkestra in se nam bo v Mariboru predstavil skupaj z njim. Letonja je lepo število let svoje umetniške rasti vložil v delo z orkestrom Slovenske filharmonije, ob tem pa se skrbno posvečal vzgoji mladega občinstva. Na mednarodnih prizoriščih je sodeloval s številnimi uveljavljenimi solisti in orkestri kot sta Münchenska filharmonija ali Dunajski simfonični orkester in mnogi drugi. Je redni gostujoči dirigent Gledališča San Carlo v Neaplju, Nacionalnega gledališča Sao Carlos v Lizboni, milanske Scale ter gledališča Bellas Artes v Mexico Cityju. Po izjemnih opernih in koncertnih uspehih, ga je Simfonični orkester iz Basla imenoval za glasbenega direktorja in šefdirigenta, v tem orkestru pa je omenjeni funkciji opravljal do leta 2006. V nedavni preteklosti je treba še posebej poudariti njegove naslednje projekte: dirigiral je milanskemu Simfoničnemu orkestru Giuseppe Verdi, Državnemu orkestru Stuttgart, bremenski Filharmoniji, pod njegovo taktirko so izvedli Nabucco v Semperoperi v Dresdnu in Rigoletto v Nantesu, z velikim uspehom je izvedel produkcijo Hindemithove opere Sveta Suzana v milanski Scali, kar mu je prineslo nova povabila v to prestižno operno hišo. Pred njim je veliko novih projektov: nekaj mesecev bo živel v Avstraliji, kjer se bo kot dirigent priključil turneji Simfoničnega orkestra iz Melbourna, v tem času pa bo dirigiral tudi v Avstralski operi v Perthu. V Sao Carlu v Lizboni je v začetku leta 2007 zaključil z opero Valkira, s tem pa pričel z delom na celotnem projektu Nibelunškega prstana. Dirigentsko kariero je začel na koncertu Glasbene mladine ljubljanske, ko je že takrat na pamet dirigiral Prokofjevo Klasično simfonijo, kateri bomo lahko pod njegovo taktirko prisluhnili tudi na pričujočem koncertu. Klasična simfonija je eno prvih glasbenih del iz obdobja neoklasicizma, z njo pa je Prokofjev želel posnemati stil skladanja njegovega velikega vzornika, Josepha Haydna. Simfonični orkester Slovenske filharmonije nam bo predstavil še dve deli. Klasični simfoniji bo sledila avtohtona panonska skladba Slavka Šuklarja z naslovom Tisa, ki jo je skladatelj namenil izvrstnemu slovenskemu violončelistu, Andreju Petraču. Slednji se bo predstavil tudi občinstvu svojega rojstnega mesta. Glasbenik namreč prihaja iz Maribora in je bil dolga leta umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, s katerim je dobil nagrado Prešernovega sklada, nekaj časa pa je tudi poučeval na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Od leta 1992 je prvi violončelist v Orkestru Slovenske Filharmonije. Koncert bomo zaključili z Beethovnovo Četrto simfonijo, za katero velja kliše, ki se drži Beethovnovih simfonij – tiste, označene z lihimi števili so veličastne in udarne, s sodimi števili označene simfonije pa so bolj umirjene. Uvod četrte simfonije je blag, kar je značilno za mnoge klasične simfonije, vendar njeno nadaljevanje spominja na zatišje pred nevihto.