Zdrav človek si pravzaprav težko predstavlja, kako živi nekdo, ki mu ne služijo vsi čuti ali telesni udi. Kako je, če ne vidiš staršev, prijateljev, okolice, pokrajine? Kako je, če ne slišiš govorice, zvokov, šumov, glasbe? Kar se zdi zdravemu samoumevno, postaja včasih osebi, prikrajšani za sluh, vid ali drugo, pravi podvig, ki terja, da manjkajoče, izgubljeno nadomesti z drugimi sredstvi in prijemi. V naši predstavi bomo spremljali pianista, ki ga je bolezen pripeljala v svet tišine in ki se je zato moral naučiti posebnega sporazumevanja. Po ozdravitvi ostaja v svetu glasov osamljen, kajti ta svet je v resnici pogosto »gluh in slep« za svet drugačnih. Tako se oprime univerzalnega jezika - glasbe. Na njegov koncert pride slepi poslušalec, ki je izgubil svojega psa vodnika. Skozi njuni zgodbi bo mlado občinstvo spoznalo in se naučilo spoštovati drugačnost. Seznanilo se bo tudi z govorico gluhonemih.