2. abonmajski koncert

Spored
BÉLA BARTÓK: Plesna suita za orkester Sz. 77
FRANZ LISZT: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru
***
SERGEJ RAHMANINOV: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

 Koncertni list

Orkester, ki je bil ustanovljen leta 1923, danes predstavlja eno nosilnih državnih inštitucij na Madžarskem. Prelomnica njegovega razvoja je vsekakor prihod Jánosa Ferencsika, ki je leta 1952 postal orkestrov šefdirigent in njegov sloves popeljal do vrhunca. Ferencsikova smrt je povzročila dobro dekado zastoja do takrat bleščečega razvoja orkestra, primerljiva zamenjava za uspešnega šefdirigenta je postal šele Japonec Ken-Ichiro Kobayashi, ki je to funkcijo opravljal deset let. Leta 1997 je vodstvo orkestra prevzel svetovno priznani pianist Zóltan Kocsis. Ljubezen do sodobne glasbe mu je prinesla številna priznanja, vse od Nagrade za življenjske dosežke, Cannes Midem, pa do zelo cenjene umetniške nagrade francoskega kulturnega ministrstva za trud, ki ga je vložil v razpoznavnost francoske glasbe po svetu, in za vse njegove glasbene dosežke. Leta 2005 je po 27 letih že drugič prejel najeminentnejšo madžarsko kulturno nagrado Kossuth (nagrada nosi ime po prvi pomembnejši simfonični skladbi madžarskega skladatelja Béle Bartóka, napisani leta 1903). Na koncertu v Mariboru se nam bo Zóltan Kocsis predstavil v dvojni vlogi – kot solist in kot dirigent. Svoj nacionalni ponos nam bo orkester predstavil z deli dveh od najslavnejših skladateljev madžarske krvi, Béle Bartóka in Franza Liszta, izvedel pa bo tudi Rahmaninovo Drugo simfonijo. Po polomu, ki ga je Rahmaninov doživel s Prvo simfonijo, mu je Druga vrnila samozavest in dve nagradi Glinka, triumf pa zaupanje vase kot simfonika. Bartókov Divertimento je bil napisan za Komorni orkester iz Basla v obdobju tik pred drugo svetovno vojno, ko je na Vzhodno Evropo padla velika senca. Mnogi kritiki so mnenja, da je Divertimento tudi odraz tega tragičnega obdobja, spet drugi pa pravijo, da je to pravzaprav zelo sončno delo z izjemo počasnih stavkov. Béla Bartók je za Prvi klavirski koncert svojega slabo stoletje starejšega vzornika, Franza Liszta, zapisal, »da gre za najpopolnejšo realizacijo ciklične sonatne oblike«. Franz Liszt je koncert pisal 26 let, glavnino dela pa ustvaril pri rosnih devetnajstih letih.