• Januar 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Februar 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Marec 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • April 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Maj 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Junij 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Julij 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Avgust 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • September 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Oktober 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • November 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • December 2024
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Januar 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Februar 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Marec 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • April 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Maj 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
  • Junij 2025
    12345678910111213141516171819202122232425262728293031
Cikel orkestrskih koncertov 2007/2008
DUNAJSKA KOMORNA FILHARMONIJA
Cena vstopnice
Cena vstopnic: 17,00 €
Pošlji prijatelju

6. abonmajski koncert

sreda, 7. 05. 2008, ob 19:30,
Dvorana Union, za red Cikel orkestrskih koncertov

CLAUDIUS TRAUNFELLNER – dirigent
CHRISTOPH BERNER – klavir


Spored
LUDWIG VAN BEETHOVEN: Uvertura Prometej op. 43
LUDWIG VAN BEETHOVEN: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37
***
JOHANNES BRAHMS: Serenada št. 1 v D-duru op. 11

 

 Koncertni list


Dunajsko komorno filharmonijo sestavljajo mladi glasbeniki, vsi dobitniki priznanih mednarodnih nagrad. Njen šefdirigent, Claudius Traunfellner, jo je ustanovil še v času svojega študija violine na dunajskem Glasbenem konservatoriju – leta 1985, istega leta, ko je diplomiral tudi iz komornega in orkestrskega dirigiranja. Naslednje leto je končal tudi študij violine in Dunajsko komorno filharmonijo popeljal na pota slave, sebe pa uveljavil kot priznanega dirigenta, ki dirigira tudi drugim znanim orkestrom. Ansambel je nastopil domala v vseh prestolnicah Evrope, Srednjega vzhoda, Kanade, ZDA in Južne Amerike. Njegov repertoar je pisan: izvajajo vse od mojstrovin baroka in dunajskih klasikov, pa do del skladateljev 20. stoletja, ne zgolj klasičnih, kot sta Bártok in Stravinski, temveč tudi dela sodobnejših avtorjev. Posneli so že nekaj odmevnih zgoščenk in nastopili z mednarodno slavnimi umetniki, kot so Wolfgang Schultz, Till Fellner, Stefan Vladar, Lisa Leonskaja, Stefan Arnold, Julian Rachlin, Heinrich Schiff, Nigel Kennedy in mnogi drugi. Svoj obisk v Mariboru bo, tokrat v drugačni družbi, ponovil pianist, Christoph Berner. Rodil se je leta 1971 na Dunaju in v rojstnem mestu na Glasbenem konservatoriju tudi diplomiral. Oko javnosti ga budno spremlja vse od leta 2003, ko je v Zürichu na tekmovanju Géza-Anda prejel nagradi za najboljši interpretaciji Mozarta in Schumanna. S klavirskimi deli slednjega, je leta 1999 tudi izdal svojo solozgoščenko. V prvem delu koncerta nam bodo Dunajčani predstavili dve Beethovnovi deli. Na koncertnih odrih se danes veliko krat izvaja uvertura Prometej, ki je zelo podobna prvemu stavku skladateljeve Prve simfonije. Povsem razumljivo je, da je Beethovna zamikala zgodba o Prometeju, grškem božjem sinu, ki je egoističnim bogovom ukradel ogenj, pregnal neznanje in ljudem naklonil znanost in umetnost. Tudi Beethoven je ljudem hotel dobro. Želel je, da bi njegova glasba osrečevala ljudi, da bi bila umetnost tista, ki bi jim podredila duha. Tretji Beethovnov koncert za klavir, je prvi klavirski koncert, napisan v molu ter prvi, ki skladatelja jasno loči od klasične glasbe. Delo je razgibano in dinamično ter polno turbulentnih čustev, po katerih je bil skladatelj tudi poznan. Dunajčani bodo koncert zaključili z delom poznega romantika, Johannesa Brahmsa, v katerem so njegovi sodobniki videli čuvarja tradicije nemške glasbe. Prva serenada je, tako kot vse njegove nadaljnje, napisana izključno za inštrumente.