3. abonmajski koncert

Spored
WOLFGANG AMADEUS MOZART: Serenada v G-duru K 525 »Mala nočna glasba«
WOLFGANG AMADEUS MOZART: Koncert za flavto, harfo in orkester K 299
***
GUSTAV MAHLER: Adagietto za godala iz Simfonije št. 5 v cis-molu
GUSTAV MAHLER: Pesmi za umrlimi otroki

 Koncertni list

Camerata Serbica je v Srbiji trenutno največja atrakcija na področju orkestrske glasbe. Orkester so leta 2004 ustanovili najboljši solisti, profesorji in asistenti beograjske Fakultete za glasbeno umetnost. Danes ima 45 stalnih članov, glede na program koncerta pa se jim po potrebi pridružujejo še najboljši podiplomski študentje ter izbrani glasbeniki drugih orkestrov. Kriterij za povabilo za nastop z orkestrom je namreč uspešna solistična kariera glasbenika. V javnosti je pred nedavnim zelo odmeval sijajni nastop orkestra z zvezdo svetovnega kova, Lucianom Pavarottijem, sicer pa je sodelovanje te srbske zasedbe s slavnimi glasbeniki zelo pogosto. Tokrat se nam bodo predstavili v družbi Marjane Lipovšek, največje slovenske mezzosopranistke, v Mariboru zdaj že redne gostje, o kateri smo že veliko pisali. Orkestru bo dirigiral hrvaški pianist, Vladimir Kranjčević, ki se je rodil leta 1936 v Zagrebu in v rojstnem mestu tudi diplomiral na Glasbeni akademiji v razredu profesorja Ladislava Šabana. V Mozartovem Koncertu za flavto, harfo in orkester, ki ga je skladatelj napisal za francoskega vojvodo in njegovo hčerko ter svojo učenko, harfistko, nas bo s svojim nastopom počastil najuglednejši srbski flavtist današnjega časa, Ljubiša Jovanović. Tudi preostali del programa bo izredno zanimiv, ob tako imenitnih glasbenih osebnostih pa izvedba nedvomno vrhunska. Ob že omenjenem delu najslavnejšega skladatelja, bomo lahko prisluhnili tudi eni njegovih najpopularnejših skladb, Mali nočni glasbi, Serenadi v G-duru, za katero se danes ne ve, za koga je bila napisana. Camerata Serbica nam bo v drugem delu koncerta predstavila deli češko-avstrijskega skladatelja, Gustava Mahlerja, enega najpomembnejših postromantičnih glasbenih umetnikov. Adagietto za godala iz Simfonije št. 5 je nesporno njegovo najslavnejše glasbeno delo, širši javnosti znano predvsem kot glasbena podlaga filmu Smrt v Benetkah, pa tudi najpogosteje izvajano. Pesmi za umrlimi otroki z Marjano Lipovšek bo zadnja skladba večera. To je cikel pesmi, ki ga je Mahler napisal za vokal in orkester. Iz nabora 425 pesmi nemškega pesnika Friedricha Rückerta, po katerih Mahlerjeva skladba pravzaprav nosi ime, je skladatelj za besedilo svojega dela izbral pet izmed njih. Izvirajo iz pesnikove žalosti za njegovima umrlima otrokoma, skladba pa se razpoloženjsko ujema s samim naslovom dela.