Koncertni list
Spored
Modest Musorgski: Otroška soba
Sergej Rahmaninov: Iz cikla Romance, op. 26
Marij Kogoj: Troje solospevov s klavirjem
Claude Debussy: Galantni prazniki
Francis Poulenc: Zaroka za smeh
Manuel de Falla: Sedem španskih ljudskih pesmi
Če bi želeli imenovati pevca, ki je v zadnjih letih največ postoril za slovensko novejšo in sodobno glasbo in ob tem izvedel tako rekoč vsa dela klasičnega repertoarja za svoj »inštrument«, bi prst uperili v mezzosopranistko Barbaro Jernejčič Fürst. Sledi. ki jih je pustila tako na koncertnih in opernih odrih kot na posnetkih, ostajajo dobro zarisane v spominu: gre bodisi za izvedbe drznih skladb Vinka Globokarja, Jakoba Ježa, Uroša Rojka in Larise Vrhunc, za sugestivno oživitev samospevov Marija Kogoja, Marjana Lipovška in Pavla Šivica ali za sodelovanja pri klasičnih in sodobnih operah, tudi v tujini in z ansambli, kot so Klangforum Wien, Orkester tonskih umetnikov in Simfonični orkester ORF, ter na festivalih, kot so Wien Modem, Festival Bregenz, Styriarte idr.
Pri izvedbah samospevov Barbara Jernejčič Furst še posebej rada sodeluje z Gaivo Bandzinaite, litovsko pianistko in specialistko za samospev, ki jo pot z odrov Schubertove dvorane dunajske Koncertne hiše, münchenske Filharmonije na Gasteigu in Lincolnovega centra v New Yorku neredko popelje tudi v Slovenijo, kjer se s svojo slovensko partnerico poglablja v našo glasbeno zakladnico.
Sporeda za naš koncert ne tvori povsem konvencionalen izbor večera samospevov. Glasbenici sta nabrali glasbo, ki izkazuje raznovrstno sožitje slogov poznega 19. ter zgodnjega 20. stoletja. Glasba Debussyja, Poulenca in Musorgskega se odreka romantičnemu poudarku na melodiki in harmonskemu bogastvu ter raje posega za novimi pesniškimi podobami in zvočnostjo, ki so zaznamovale začetke nove glasbe. V ospredju je skoraj deklamativno podajanje besedila, ki se vije skozi glasbo, polno izraznih detajlov, odtenkov občutij in igre ritmov. Razen tega bomo slišali še dela Manuela de Falle, ki izvirno povezuje vplive francoskega impresionizma s španskimi ljudskimi motivi, dramatično razpete samospeve Sergeja Rahmaninova in, nenazadnje, ponotranjeno čutnost našega predstavnika glasbenega ekspresionizma Marija Kogoja.