Spored
Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont v f-molu op. 84
Ludwig van Beethoven: Koncert za violino in orkester v D-duru op. 61
***
Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 7 v A-duru op. 92

Težko bi si predstavljali učinkovitejši zaključek sezone orkestrskih koncertov kot ga prinaša Beethovnova 7. simfonija s svojimi vzvišenimi čustvi in univerzalnimi ideali, ki jim v zadnjem stavku – že Wagner ga je označil kot apoteozo plesa – ne manjka prešernih ritmov.

Beethovnovo ime in glasba sta tesno povezana z gostujočim orkestrom, katerega značilni zven so v dolgih letih delovanja oblikovali skladatelji in dirigenti, kot so: Max Reger, Paul Hindemith, Karl Böhm, Erich Kleiber, Sergiu Celibidache, Dennis Russell Davies ter v zadnjem obdobju Roman Kofman. Slednji se bo v okviru slavnostnih koncertov v počastitev 100. obletnice delovanja orkestra predstavil tudi našemu občinstvu.

Beethovnov edini, leta 1806 napisani violinski koncert, štejejo med bisere omenjene zvrsti, obenem pa velja za preizkusni kamen umetniške zrelosti solista. Poslušalci lahko zaenkrat samo ugibamo, ali se bo izkušena nemška violinistka Christiane Edinger v svoji izvedbi odločila dati poudarek opojnim harmonijam in omamnemu zvenu ali »nemško« in pompozno zvenečemu Beethovnu ali pa si je morda preprosto zadala nalogo prve med enakimi v skupni igri z orkestrom.