Pobudnik glasbenega performansa Glas, Peter Kus, v zadnjem času raziskuje območje, kjer se križata področji javnega izvajanja glasbe in gledališča – kjer koncert postane gledališka predstava in kjer gledališče zaživi s pomočjo glasbenih elementov. Avtorji poskušajo v performansu odkriti tisto mesto, kjer glasba "spregovori" tudi onkraj običajne semantike govora in giba, na katerih temelji klasično gledališče. Posamezne skladbe, odigrane v živo, se na odru spremenijo v gledališke prizore, glasbeni instrumenti pa prevzamejo vloge dramskih likov in kot taki vstopajo v medsebojni dialog. Glas je poskus razvijanja glasbenega gledališča, v katerem bi glasbeni instrumenti na odru lahko postali tudi scenski rekviziti ali lutke, glasbeniki, ki nanje igrajo, pa igralci in animatorji. Prav zato so bile pri ustvarjanju performansa neprecenljive izkušnje režiserja Matevža Gregoriča in glasbenika Andreja Žiberta, ki istočasno delujeta na področjih lutkovnega gledališča in glasbe.
Za likovni izraz v Glasu skrbi niz animiranih filmov v kolažni tehniki, v katerih avtor Gorazd Bizjak ustvarja pravljični svet dežele glasbe. Vse animacije so sestavljene iz posnetkov inštrumentov, ki jih glasbeniki med predstavo v živo uporabljajo na odru.